V zadnjih letih se je povpraševanje po zlatu povečalo predvsem zaradi makroekonomskih dejavnikov, kot so inflacijski pritiski, nihanja na delniških trgih in geopolitične napetosti, ki so se obenem odrazile v rasti cene zlata, ki je v začetku leta presegla mejnik 2.100 € za unčo. Nanjo je vplivalo tudi naraščajoče povpraševanje institucionalnih vlagateljev in večanje zlatih rezerv centralnih bank – po podatkih World Gold Council (2024) so le-te v letu 2023 skupno povečale svoje zlate rezerve za 1.037 ton, kar je drugo največje letno povečanje v zgodovini, takoj za rekordnimi 1.082 tonami v letu 2022.
Vir: Jewelry Quarter Bullion, 2025
Kot razvidno iz grafičnega prikaza, je v juliju 2020 cena zlata znašala približno 1.600 € na unčo. Do februarja 2025 se je zvišala na okoli 2.700 € na unčo, kar pomeni približno 80-odstotno rast. Prikazan naraščajoči trend odraža trajno privlačnost zlata kot premišljene naložbe, zlasti v obdobjih gospodarske negotovosti, kot so geopolitična trenja, nihanja valutnih tečajev in spremembe v denarnih politikah centralnih bank. Čeprav pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov, zlato še naprej ostaja pomemben element razpršenega naložbenega portfelja, saj služi kot zaščita pred inflacijo in valutnimi nihanji.
Zlato kot naložbena možnost ponuja številne prednosti. Med najpomembnejše uvrščamo odpornost na inflacijo, v kateri njegova vrednost dolgoročno narašča z rastjo cen življenjskih potrebščin. Iz obstoječih analitičnih podatkov sledi, da je v zadnjih 20-letih zlato zabeležilo 717,04-odstotno rast oziroma povprečno 35,8-odstotno stopnjo rasti letno, s čemer je preseglo inflacijske stopnje v največjih gospodarstvih. Poleg tega je zlato eno najbolj likvidnih sredstev in neodvisno od finančnih institucij, kar pomeni, da ni podvrženo tveganjem, ki izhajajo iz bančnih kriz in monetarnih politik.
Vir: Svetovni splet, 2025
V decembru 2024 so bile inflacijske stopnje med največjimi svetovnimi gospodarstvi precej raznolike. Indija je beležila najvišjo inflacijo, in sicer 5,2 %, predvsem zaradi rasti cen hrane in energentov, medtem ko je bila Kitajska z 0,1 % izjema, saj ostaja inflacijsko stabilna. V Združenih državah Amerike se je inflacija ustavila pri 2,9 %, in do marca 2025 narasla do 3%. Nemčija je decembra beležila 2,6 %, s pričakovanjem postopnega umirjanja cen v prvem četrtletju 2025, medtem ko je bila inflacija na Japonskem višja, pri 3,6 %, predvsem zaradi dražjih surovin in energije. Slovenija je zaključila leto s 1,9 %, pri čemer analitiki napovedujejo stabilnost okoli 2 % v prvih mesecih 2025.
Pri naložbah v zlato se pogosto pojavlja vprašanje, ali je bolj smiselno kupiti fizično zlato ali izbrati druge oblike, kot so zlati ETF-ji, delnice rudarskih podjetij ali terminske pogodbe. Fizično zlato v obliki zlatih palic in kovancev ponuja največjo varnost, saj ne vključuje kreditnega tveganja, ki je prisotno pri drugih finančnih instrumentih. Med finančno krizo leta 2008 so številni skladi, vezani na zlato, izgubili vrednost ali postali nelikvidni, medtem ko je cena fizičnega zlata v istem obdobju močno narasla. Prav tako je pri naložbah v fizično zlato ključna prednost oprostitev davka na dodano vrednost v Evropski uniji, kar dodatno povečuje donosnost naložbe.
Ključni dejavniki vpliva na ceno zlata, ki naj bi se po napovedih analitikov v prihodnjih mesecih gibala med 2.400 in 2.700 EUR za unčo, vključujejo globalne gospodarske trende, stopnje inflacije, geopolitične napetosti in politike centralnih bank. Naraščajoča inflacija bi lahko povečala povpraševanje po zlatu, medtem ko bi višje obrestne mere lahko ustvarile pritisk na znižanje njegove cene. Tudi vojna v Ukrajini še naprej povzroča nestabilnosti, kar povečuje negotovost na globalnih trgih in spodbuja vlagatelje k večji izpostavljenosti zlatu kot varnemu zatočišču. Hkratne napetosti med ZDA, Rusijo in Evropo, ki se zaostrujejo zaradi energetske krize in diplomatskih nesoglasij, dodatno vplivajo na tržne razmere ter krepijo zanimanje za zlato kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Obenem centralne banke po vsem svetu, zlasti v državah, kot sta Kitajska in Indija, še naprej povečujejo svoje zlate rezerve, da bi zmanjšale odvisnost od ameriškega dolarja in okrepile finančno stabilnost.
Vse te okoliščine skupaj podpirajo ceno zlata in ustvarjajo pogoje za nadaljnjo rast v prihodnjih mesecih.
