Pred dnevi je trg zlata dosegel novo prelomnico: borzna cena ene unče je prvič presegla 3.400 ameriških dolarjev, kar pomeni najvišjo nominalno vrednost zlata v zgodovini. Na evropskih trgih se je cena ob naskoku gibala pri približno 3.030 EUR/unčo, kar presega pretekla povprečja za več kot 35 %. Gre za dogajanje, ki ni zgolj kratkoročni trend, temveč odraz investicijskega navdušenja, ki signalizira globlje sistemske premike v globalni ekonomiji. Ena neposrednih posledic opisane rasti je izrazito povečana ponudba fizičnega zlata na sekundarnem trgu, kjer posamezniki in gospodinjstva v vse večjem številu prodajajo stare zlatnine, numizmatične kovance in manjše palice.
Geopolitični in monetarni razlogi rasti
Rast cene zlata v letu 2025 ne izhaja iz enega samega dejavnika, temveč iz prepletenosti več vzporednih makroekonomskih procesov. Med najpomembnejšimi je strukturna monetarna nestabilnost v razvitih gospodarstvih, zlasti v ZDA, kjer so zaznani pritiski na ameriški dolar, negativne realne obrestne mere in vse manjša verodostojnost fiskalne konsolidacije. K temu se pridružuje vse izrazitejša dinamika de-dolarizacije, ki jo vodijo centralne banke držav BRICS+, pri čemer sistematično povečujejo delež zlatih rezerv na račun ameriških državnih obveznic – Kitajska centralna banka tako že štirinajsti mesec zapored poroča o neto povečanju zlatih zalog. Pomemben dejavnik je tudi tržno pričakovanje znižanja referenčnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed), kar relativno znižuje donos alternativnih naložbenih razredov in dodatno krepi privlačnost zlata. Nenazadnje je pomembna tudi zmanjšana ponudba iz rudarskega sektorja, predvsem kot posledica geopolitičnih omejitev – denimo sankcij proti ruskim izvoznikom – in naraščajočih proizvodnih stroškov. V tem kontekstu zlato ni več zgolj zaščita pred inflacijo, temveč ponovno utrjuje svojo vlogo sistemskega hranilca vrednosti v sodobni monetarni arhitekturi.
Povečana prodaja fizičnega zlata: mikroekonomski odziv
Na mikro ravni opažamo izrazit porast števila posameznikov, ki se odločajo za monetizacijo fizičnega zlata, predvsem v obliki starega nakita, zlatnikov in manjših investicijskih palic. Najpogosteje gre za tri osnovne kategorije. Prva vključuje domači zlat nakit, pogosto podedovan ali neuporabljen, ki se zaradi svoje mase in čistine izkaže za presenetljivo dragocen vir sredstev. Druga skupina zajema zlate kovance, kot so avstrijski Dukati, francoski Napoleoni ali jugoslovanski dinarji – pri teh predmetih je poleg mase pomembna tudi njihova numizmatična vrednost, zato zahteva ocena večjo natančnost. Tretjo skupino predstavljajo investicijske palice manjših mas (1 g do 50 g), ki jih posamezniki pogosto prodajajo kot del postopne likvidacije osebnih naložb, narejenih v preteklih letih. Povečana prodaja v trenutnem kontekstu ni posledica panike, temveč predvsem rezultat premišljenih alokacijskih odločitev. Visoke tržne vrednosti zlata, ki močno presegajo dolgoletna povprečja, ustvarjajo racionalen okvir za unovčenje pasivno shranjenih fizičnih zalog, kar predstavlja ekonomsko učinkovit odziv na aktualne tržne razmere.
Cena zlata v zgodovinskem kontekstu
Za boljši razmislek je priporočljivo pogledati dolgoročne trende. Če je bila povprečna cena zlata med letoma 2018 in 2020 približno 1.500–1.700 USD/unčo, smo sedaj vstopili v obdobje dvakrat višjih vrednosti. Vrednost zlata v evrih je od začetka pandemije do danes narasla za več kot 80 %, kar pomeni, da so tudi stare zlatnine – kupljene ali podedovane pred desetletji – lahko danes vredne bistveno več.
Vir: Jewelry Quarter Bullion, 2025
V podjetju Gold Store vam nudimo odkup vseh vrst zlata – od nakita in lomljenega zlata do investicijskih kovancev in palic, pri čemer cenitev poteka brezplačno in neobvezujoče. Želite več informacij? Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080/24-28 ali nam pišite na elektronski naslov info@goldstore.si – naši svetovalci vam bodo z veseljem pomagali.
