Cena zlata je v aprilu 2025 dosegla zgodovinski rekord, saj je presegla mejo 3.300 ameriških dolarjev za unčo (natančneje 2.952,90 evra). Takšne ravni cene trgi doslej še niso beležili, kar jasno odraža izjemen pomen, ki ga vlagatelji pripisujejo tej plemeniti kovini v obdobjih gospodarske in politične negotovosti. Zlato, ki ga pogosto označujemo za “varno zavetje”, v trenutnih razmerah ponovno potrjuje svoj status ključnega zaščitnega sredstva pred sistemskimi tveganji in valutnimi nihanji.
Rast cene ni naključna, temveč rezultat kombinacije več globalnih dejavnikov. Pomemben vpliv imajo zlasti zaostrene trgovinske napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki znova dvigujejo negotovost na kapitalskih trgih. Nedavne omejitve izvoza ameriških čipov na Kitajsko so sprožile burne odzive in povzročile padce vrednosti tehnoloških delnic, kar je spodbudilo selitev kapitala v varnejše oblike naložb – med njimi prednjači prav zlato. V negotovih časih se vlagatelji tradicionalno umikajo v plemenite kovine, saj te ohranjajo vrednost tudi, ko druge oblike premoženja izgubljajo.
Vir: Jewelry Quarter Bullion, 2025
Povečano zanimanje centralnih bank in institucionalnih vlagateljev
Posebno pomemben dejavnik v tem kontekstu so tudi centralne banke, predvsem Kitajska centralna banka, ki že mesece povečuje svoje zlate rezerve. To početje ni kratkoročne narave, temveč gre za jasno strategijo de-dolarizacije in krepitev lastnih finančnih temeljev z zanesljivo, fizično obliko premoženja. Ko centralne banke sistematično kupujejo zlato, to na trgu ustvari dolgotrajno povpraševanje in stabilno podporo ceni. Številne druge države sledijo opisanemu trendu, kar pomeni, da zlato vse bolj postaja ne le varno zavetje za posameznike in sklade, temveč tudi strateška valuta za države.
K temu lahko prištejemo še neizogiben strah pred recesijo, ki se ponovno zarisuje na obzorju – pokazatelji gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi, stagnacija industrijske proizvodnje, visoka inflacija in umirjanje potrošniške moči skupaj ustvarjajo občutek zaskrbljenosti. V takšnem okolju se dolgoročni vlagatelji še bolj nagibajo k zaščiti premoženja z realnimi sredstvi, predvsem z zlatom, ki ne nosi kreditnega tveganja, ne temelji na zaupanju v institucije in ni odvisno od monetarne politike.
Zlato kot dolgoročna naložba tudi za posameznike
Vzporedno z makroekonomskimi razlogi obstajajo tudi tehnični dejavniki, ki potrjujejo trenutni bikovski trend. Trg zlata kljub rekordni ceni ne kaže bistvenih znakov prekupljenosti, kar pomeni, da se vlagatelji ne umikajo, temveč nadaljujejo z nakupi. Analitiki pričakujejo, da bi lahko cena zlata v prihodnjih mesecih dosegla tudi 3.500 dolarjev za unčo, še posebej če bodo geopolitične napetosti ostale prisotne, inflacija trdovratna, ali pa bo ameriška centralna banka nakazala rahljanje denarne politike.
Pri vsem tem je zanimivo tudi vedenje malih vlagateljev, ki vse pogosteje posegajo po naložbenem zlatu kot obliki varčevanja. Poleg tradicionalnih 1-unčnih zlatih kovancev in palic so izjemno priljubljeni tudi manjši formati, ki omogočajo dostopnejši vstop v svet plemenitih kovin. V podjetju Gold Store opažamo rast zanimanja za dolgoročne načrte varčevanja v zlatu, kjer lahko posamezniki postopoma in z manjšimi mesečnimi vplačili nalagajo svoja sredstva v zlate palice. Ta pristop je vse bolj cenjen med posamezniki, ki iščejo varno alternativo bančnim vlogam ali delniškim skladom.
Zlato tako danes znova dokazuje svojo vlogo kot ključni temelj portfelja – ne le zaradi donosa, temveč predvsem zaradi zaščite. Njegova vrednost ne izhaja iz obljub, ampak iz omejene ponudbe, univerzalnega sprejemanja in dolge zgodovine zaupanja. Zlato nima roka trajanja, ni podvrženo tehnološkim spremembam in inflacijskemu dogajanju ter ostaja likvidno na vseh svetovnih trgih. V času, ko se tradicionalni finančni sistemi spopadajo z izzivi zaupanja, volatilnosti in geopolitičnih pritiskov, zlato ne sije le kot simbol prestiža, temveč kot trdna in tiha moč stabilnosti.
