V tem tednu je ne le pozornost trga plemenitih kovin, temveč skupnega svetovnega gospodarskega sistema znova prevzel Bližnji vzhod – tokrat zaradi neposrednega vojaškega spopada med Izraelom in Iranom: po zračnih napadih izraelskih sil na iranske strateške objekte, med drugim jedrske objekte in vojaško infrastrukturo, je Iran odgovoril z raketnimi in dronskimi napadi, ki so ciljali tudi območja v bližini diplomatskih misij in ključnih gospodarskih točk. Konflikt se je v nekaj dneh razširil na več front, kar je sprožilo močan odziv na mednarodnih finančnih trgih, predvsem na trgu plemenitih kovin.
Kot že znano, v trenutkih negotovosti vlagatelji praviloma iščejo varno zatočišče, kar pojasnjuje nagel porast cene zlata, ki je po dostopnih analizah in podatkih Reutersa v nekaj dneh dosegla najvišjo vrednost v skoraj dveh mesecih – približno 3.428 ameriških dolarjev za unčo (3.189 EUR). Analitiki ocenjujejo, da je konflikt sprožil vrsto špekulacij o morebitnih motnjah v svetovni trgovini, predvsem pri oskrbi z nafto, ter povzročil preusmeritev kapitala iz delniških in valutnih trgov v fizične naložbe z dolgoročno vrednostjo.
Vir: Jewelry Quarter Bullion, 2025
Grafikon jasno prikazuje občuten dvig cene zlata, ki se je zgodil pretekli petek (13.6.2025), v času zaostritve konflikta med Izraelom in Iranom. Cena je takoj po začetku napadov zrasla iz območja okoli 2.900 € na več kot 2.980 € za unčo; pomembno je poudariti, da se zlato po začetnem skoku ni vrnilo na predhodne ravni, temveč se je utrdilo nad 2.940 € in v naslednjih dneh kontinuirano beležilo postopno dnevno rast. Takšna gibanja potrjujejo, da vlagatelji v času geopolitične negotovosti množično posegajo po zlatu kot varnem zatočišču, kar utrjuje njegovo vlogo zanesljive zaščite pred sistemskimi tveganji.
V tem kontekstu se ponovno potrjuje vloga zlata kot neodvisnega in zanesljivega naložbenega sredstva. V nasprotju z vladnimi obveznicami in drugimi papirnatimi instrumenti, ki v kriznih razmerah pogosto izgubljajo na zaupanju, ima zlato lastnost, da ni vezano na boniteto nobene države in ne nosi valutnega tveganja. Prav zaradi teh značilnosti v kriznih obdobjih postaja še posebej privlačno, saj ohranja realno vrednost in likvidnost, hkrati pa služi kot zaščita pred inflacijo in valutnim razpadom.
Makroekonomski dejavniki, okrepljeni s trenutno geopolitično situacijo, dodatno utrjujejo podporo cenam zlata. V ZDA, kjer gospodarska rast kaže znake upočasnitve – zlasti zaradi padcev v maloprodaji in industrijski proizvodnji – so se okrepila pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve že v drugi polovici leta 2025 pričela s postopnim zniževanjem ključne obrestne mere. Takšni premiki zmanjšujejo priložnostni strošek posedovanja zlata, ki sicer ne generira donosa, in s tem vlagateljem omogočajo večjo fleksibilnost pri izbiri varne naložbe.
Pomembno vlogo v trenutni rasti zlata igrajo tudi centralne banke, ki so v zadnjih letih bistveno povečale svoje zlate rezerve. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) so Kitajska, Indija, Turčija in druge države v razvoju v zadnjem letu skupaj kupile več kot 1.000 ton zlata. Ti premiki odražajo dolgoročno strateško usmeritev k zmanjšanju valutne odvisnosti, zlasti od ameriškega dolarja, ter hkrati zagotavljanje varovalnega elementa v državni bilanci. S tem se zlato postopno uveljavlja ne le kot varna naložba, temveč kot del monetarne politike in mehanizem geofinančne zaščite.
Trenutna rast cene zlata zato ne temelji le na kratkoročni paniki, temveč na resničnih in strukturiranih premikih v globalnem finančnem sistemu. V času, ko dolar izgublja vlogo absolutnega stebra mednarodnih rezerv in ko vladne obveznice ne morejo več ponujati realnega donosa, se zlato ponovno uveljavlja kot edina globalno sprejeta oblika varnega premoženja. Analitiki iz vrst Goldman Sachs in Bank of America napovedujejo, da bi v primeru zaostrovanja vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljevanja monetarne sprostitve v ZDA cena zlata lahko dosegla 3.700 do 4.000 USD (3.441–3.720 EUR) za unčo že do sredine prihodnjega leta.
Za posamezne vlagatelje to pomeni jasno priložnost. Zlato danes ni več le premoženjska zaščita, temveč vse bolj taktično orodje za obrambo pred sistemskimi tveganji in monetarnimi eksperimentiranji. Takojšnji nakupi naložbenega zlata priznanih kovnic ali oblike postopnega varčevanja v zlatu z mesečnimi vplačili, kot je Gold Plan, predstavljajo premišljeno rešitev za vse, ki želijo dolgoročno zaščititi svoj kapital – ne glede na velikost začetnega vložka. Nakup zlata danes pomeni zavarovanje za jutri.
Sprejmite svojo zlata vredno odločitev še danes – vabljeni k ogledu ponudbe naložbenega zlata, srebra in drugih plemenitih kovin tukaj.
