Ameriški napad na Iran kratkoročno zamajal cene plemenitih kovin, dolgoročna privlačnost ostaja visoka

Po nedeljskem zračnem napadu ameriških sil na iranske jedrske objekte so cene zlata v zgodnjem trgovanju zabeležile zmeren padec, vendar je bil ta premik izrazito kratkotrajen. Po eskalaciji so se vlagatelji namreč začasno osredotočili na ameriški dolar, kar je povzročilo tehnično korekcijo, a že v zgodnjem popoldnevu znova usmerili proti zlatu. Podatki kažejo, da je bila tovrstna reakcija trga del običajne volatilnosti ob izrednih geopolitičnih dogodkih, pri čemer se dolgoročni naložbeni sentiment v zlato ni spremenil – nasprotno, nadaljuje se trend krepitve povpraševanja.

Zlato je tako v jutranjem trgovanju v Aziji izgubilo približno 0,2 % vrednosti in se gibalo okoli 3.360 ameriških dolarjev za unčo (približno 2.900 EUR). Tudi terminske pogodbe za avgust so padle za 0,3 %, na približno 3.374 USD/oz (2.924 EUR). Po podatkih Reutersa je šlo za odziv trga na okrepljeno povpraševanje po dolarju, kar pogosto spremlja vojaške konflikte z globalnimi posledicami.

V nasprotju z nihanji cene zlata, ceni platine in paladija že ves mesec, ne glede na politično dogajanje, beležita kontinuirano rast – cena platine je narasla za 16%, medtem ko cena paladija za 6,24%. Ta rast je predvsem posledica povečane industrijske porabe, motenj v oskrbnih verigah ter špekulacij, da bi lahko bližnjevzhodni konflikt vplival tudi na rudarske dejavnosti v drugih regijah.

Tržni odziv in začasni premik k dolarju

Dvig indeksa ameriškega dolarja (DXY) je bil pričakovan – vlagatelji se v kriznih razmerah pogosto obrnejo k likvidnim valutam, kar je običajen tržni mehanizem, ki v začetni fazi geopolitične eskalacije lahko pritisne na ceno zlata. Vendar ta pojav ni trajen: zgodovinsko gledano se cena zlata po začetni korekciji praviloma utrdi in okrepi, zlasti če se konflikt nadaljuje ali širi.

To smo opazovali že v začetku junija, ko so cene zlata v tednu neposredno po napovedih izraelskega napada poskočile na skoraj 3.430 USD (približno 2.973 EUR) za unčo, kar je bila najvišja vrednost v dveh mesecih. Razlog je bil jasen: pričakovanja o motnjah v oskrbi z nafto, negotovost v regiji in strah pred inflacijskimi pritiski so investitorje usmerili v zlato kot sredstvo dolgoročne zaščite.

Makroekonomski kontekst ostaja naklonjen zlatu

Ne glede na kratek premik v smer ameriškega dolarja, ostajajo temeljni dejavniki za rast cene zlata nespremenjeni. Ameriško gospodarstvo kaže znake upočasnitve – zlasti v segmentih maloprodaje in industrije – kar povečuje verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) že letos znižala ključne obrestne mere. To pa pomeni, da bo priložnostni strošek posedovanja zlata, ki sicer ne prinaša obresti, še dodatno upadel. Posledično bo zlato za vlagatelje postalo še bolj privlačno.

Dodatno podporo ceni zlata zagotavljajo centralne banke, ki po podatkih Svetovnega sveta za zlato (WGC) že več kot leto dni dosledno povečujejo svoje rezerve. Kitajska, Indija, Turčija in druge države v razvoju skušajo s tem zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega dolarja in zgraditi stabilnejšo monetarno strukturo. V letu 2024 so skupni neto nakupi zlata presegli 1.000 ton – kar je rekordna številka v zadnjem desetletju.

Zakaj trenutni padec cene ni znak šibkosti, temveč priložnost

Kratkotrajni padci cene zlata v luči velikih geopolitičnih premikov so del običajnega ritma trga in ne kažejo na izgubo zaupanja. Nasprotno – srednjeročna in dolgoročna pričakovanja ostajajo optimistična. Analitiki velikih finančnih institucij, kot sta Goldman Sachs in Bank of America, napovedujejo, da bi lahko ob nadaljnji zaostritvi razmer v regiji cena zlata že do sredine prihodnjega leta dosegla med 3.700 in 4.000 USD za unčo (približno 3.200 – 3.400 EUR).