V obdobjih finančne negotovosti in gospodarsko-političnih pretresov, ki smo jim priča tudi danes, se vlagatelji pogosto zatekajo k preizkušenim naložbenim sredstvom, izmed katerih je zlato eno tistih, ki ostaja varna in premišljena izbira.
V zadnjih letih se je povpraševanje po zlatu povečalo predvsem zaradi makroekonomskih dejavnikov, kot so inflacijski pritiski, nihanja na delniških trgih in geopolitične napetosti, ki so se obenem odrazile v rasti cene zlata, ki je v prvi polovici leta presegla mejnik 3.004,22 € za unčo. Nanjo je vplivalo tudi naraščajoče povpraševanje institucionalnih vlagateljev in večanje zlatih rezerv centralnih bank – po podatkih World Gold Council (2024) so le-te v letu 2023 skupno povečale svoje zlate rezerve za 1.037 ton, kar je drugo največje letno povečanje v zgodovini, takoj za rekordnimi 1.082 tonami v letu 2022.
Kot razvidno iz grafičnega prikaza, je v juliju 2020 cena zlata znašala približno 1.600 € na unčo. Do julija 2025 se je zvišala na okoli 2.800 € na unčo, kar pomeni približno 72-odstotno rast. Prikazan naraščajoči trend odraža trajno privlačnost zlata kot premišljene naložbe, zlasti v obdobjih gospodarske negotovosti, kot so geopolitična trenja, nihanja valutnih tečajev in spremembe v denarnih politikah centralnih bank. Čeprav pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov, zlato še naprej ostaja pomemben element razpršenega naložbenega portfelja, saj služi kot zaščita pred inflacijo in valutnimi nihanji.
Varovalo pred inflacijskimi izgubami
Zlato kot naložbena možnost ponuja številne prednosti. Med najpomembnejše uvrščamo odpornost na inflacijo, v kateri njegova vrednost dolgoročno narašča z rastjo cen življenjskih potrebščin. Iz obstoječih analitičnih podatkov sledi, da je v zadnjih 25-letih zlato zabeležilo 848-odstotno rast oziroma povprečno 33,92-odstotno stopnjo rasti letno, s čemer je preseglo inflacijske stopnje v največjih gospodarstvih. Poleg tega je zlato eno najbolj likvidnih sredstev in neodvisno od finančnih institucij, kar pomeni, da ni podvrženo tveganjem, ki izhajajo iz bančnih kriz in monetarnih politik.
V decembru 2024 so bile inflacijske stopnje med največjimi svetovnimi gospodarstvi precej raznolike. Indija je beležila najvišjo inflacijo, in sicer 5,2 %, predvsem zaradi rasti cen hrane in energentov, medtem ko je bila Kitajska z 0,1 % izjema, saj ostaja inflacijsko stabilna. V Združenih državah Amerike se je inflacija ustavila pri 2,9 %, in do marca 2025 narasla do 3%. Nemčija je decembra beležila 2,6 %, s pričakovanjem postopnega umirjanja cen v prvem četrtletju 2025, medtem ko je bila inflacija na Japonskem višja, pri 3,6 %, predvsem zaradi dražjih surovin in energije. Slovenija je zaključila leto 2024 z 1,9 % inflacijo.
Zlato vaše premoženje obvaruje tudi pred deflacijo oziroma obdobji padcev cen, upočasnjene poslovne aktivnosti in obremenjenosti gospodarstev s prekomernim javnim dolgom. Med deflacijo relativna kupna moč zlata naraste, ker se ljudje na gospodarske in politične okoliščine deflacije odzovejo z varčevanjem oziroma s kopičenjem gotovine, ki jo je najvarneje hraniti v zlatu. Druge prednosti naložbe v zlato vključujejo:
Likvidnost in prenosljivost: naložbe v zlate palice ali kovance so odlična izbira zaradi enostavne prenosljivosti in likvidnosti, medtem ko je lahko prodaja drugih sredstev zahteven in dolgotrajen proces, ki vključuje veliko birokracije.
Količinska omejenost: zlato je omejena naravna dobrina; v Južni Afriki, največji proizvajalki zlata, so se zaloge v zadnjem desetletju več kot prepolovile, medtem ko se je strošek pridobitve zlata, merjen v masi ene unče, podvojil. Zlato je šestkrat redkejše od platine in kar 18-krat redkejše od srebra, zato zmanjšanje ponudbe skupaj z vedno intenzivnejšim povpraševanjem povečuje njegovo ceno.
Neobdavčenost: pri naložbenem zlatu fizične osebe ob nakupu in prodaji ne plačajo davka, kar predstavlja eno ključnih prednosti v primerjavi z drugimi oblikami investiranja. Za pravne osebe (podjetja) prav tako velja oprostitev DDV-ja pri nakupu naložbenega zlata, vendar pa so ob prodaji dolžne obračunati davek na dobiček iz kapitala oziroma davek na kapitalski dobiček, ki se izračuna na podlagi razlike med prodajno in nakupno ceno zlata.
Dostopnost: zlato je stoletja veljalo za naložbo, dostopno le manjšini. Danes ravno nasprotno investiranje v plemenite kovine postaja dostopno tudi manjšim vlagateljem, ki lahko izberejo obročni nakup oziroma varčevanje v zlatu ali srebru, dostopno že z manjšimi (mesečnimi) vplačili. V Gold Store vam ponujamo šest paketnih možnosti tovrstnega investiranja v sklopu storitve GoldPlan, kjer je najdostopnejši varčevalni paket na voljo že od 25,00 EUR.
Fizično zlato in drugi finančni instrumenti: katera naložba je varnejša?
Pri naložbah v zlato se pogosto pojavlja vprašanje, ali je bolj smiselno kupiti fizično zlato ali izbrati druge oblike, kot so zlati ETF-ji, delnice rudarskih podjetij ali terminske pogodbe. Fizično zlato v obliki zlatih palic (ogled ponudbe) in kovancev (ogled ponudbe) ponuja največjo varnost, saj ne vključuje kreditnega tveganja, ki je prisotno pri drugih finančnih instrumentih. Med finančno krizo leta 2008 so številni skladi, vezani na zlato, izgubili vrednost ali postali nelikvidni, medtem ko je cena fizičnega zlata v istem obdobju močno narasla. Prav tako je pri naložbah v fizično zlato ključna prednost že omenjena oprostitev davka na dodano vrednost v Evropski uniji, kar dodatno povečuje donosnost naložbe.
Se sprašujete, katera naložba je najprimernejša za vas? Naši strokovnjaki so vam na voljo za vsa vprašanja – preko e-pošte, telefonske številke 080 24 28 ali osebno v Gold Store poslovalnicah po vsej Sloveniji.
